ГРАФИТИA Poem by ivica damnjanoski
G R A F I T I
NEKOI
Voved
Se razbudi vo 7.15. Do 7.35 se
tu{ira{e so ladna voda, mrmorej}i si
ne{to vo sebe kako da pee. Kaj 8 pie{e sok. Do 8.15 gi pere{e zabite i se
oblekuva{e. Be{e bri~en od sno{ti. Vo 8.20 se obesi vo kupatiloto.
Mojata
soba Pokraj otvoren prozor, vo temna soba
pijam pivo, ja palam poslednata cigara
Mojata
ku}a @elezen most gi spojuva
bregovite na dlabokiot kawon. Mesnoto naselenie ja vika "detska
solza" malata reki~ka, {to nekoga{ be{e golema reka koja gi rezdeli
bregovite. Koga }e go mine{ mostot i }e trgne{
po udolninite, mo`e{ ubavina da se nagleda{. Potoci, stara vodenica,
trevi koi ne brzaat da porasnat, vistinski zelen tepih. Malite p~eli~ki i
bumbari, drugar~iwa se vo mojot kraj. Tuka `ivee i gluv~eto so dobra du{a i
~esni nameri. Tamu kaj{to zavr{uva zeleniot tepih, po~nuva afionovoto pole,
zagradeno so rozi od metar i trendafilni xbunovi.
Mojot
sosed
Mojot sosed be{e crnec. Od
onie najcrnite. Vo {ega }e re~e{e- ne gi
znae{ ciganite vo Kenija - I se smeevme kako budali.
Mojata
devojka
Mometo tr~a po pesokot, na
golemo kopje dr`i zname koe se ni{a po tonovite na veterot. Jas sum vo ~amecot.
Gledam kako znameto po more plovi, mometo {to tr~a i pazam dali gleda, dali
poglednuva nakaj mene. Daleku otide. Se izgubi. Go ostavam ~amecot ni na more
ni na zemja. Le`am na pesokot, gi slu{am trevite kako zboruvaat. Se sprema
bura, }e dojde `ena, ~ista `ena, }e dojde kurva.
Mojot
drugar
Mojot drugar e fotograf. Od
fotografija `ivee. Za svoja i moja du{a ponekoga{ fotografira nekoja
glupostija. Edna{ napravi slika na govno {to se puree, ja zgolemi, ja urami, ja
stavi srede soba. "Ti se dopa|a?" me
pra{a. "Mislam deka e lo{a. Ne
go ~uvstvuvam mirisot, ne mi se prevrtuva vo stomakot, mi izgleda kako pogolema
kobasica.
Mojot
grad
Toga{ i odli~nite u~enici
pa|aa. Se ispolni mojot son. Se ru{e{e {koloto. Nie istr~uvavme vo panika. 3.
abv 4.ab
7.a I 8.a ne se pojavija, ostanaa pome{ani so tulite,
betonot, knigite i kuklite. Zemjata igra{e tango, samo ne znaev so kogo. Jas
tr~av bezglavo, poludivo i naedna{ doprev. Si rekov sebesi "Go nema moeto
u~ili{te, {to }e mi e torbata?!" pa ja frliv. Toga{ povtorno se po~na da
se ru{i, gradinkata, sportskata sala, kafeanata vo koja ode{e mojot tatko.Tr~av
povtorno, pred mene, pokraj mene, zad mene, s#
se ru{e{e.Koga stignav pred mojata ku}a i jas se sru{iv. Be{e tivko kako na
grobi{ta. Se razbudiv so ogromna ~vrga na ~eloto i iskrvaveno lice. Nogata ne
ja ~uvstvuvav. Bev bel kako bra{nar. Doma vakov ne smeam, kade mi e domata, toa
ni gospod ne go znae{e. Samo Vardar mirno te~e{e, nagovata mirnost nikoj ne
mo`e{e da ja naru{i. Eden ogromen oblak od pra{ina se diga{e nakaj utrinskoto
sonce.
@elbite
{to ne mi se ostvarija 23 Septemvri. Crvenokosata 404047
Mravkite
go najdoa patot do mojata kujna. Rabotev vo kafeana, bev kelner na povik, koga
ima rabota. No}ta ja pominuvav pokraj televizor. Nemav devojka, imav 30 i
nekoja, nemav minut raboten sta`. Mariinite qubovnici bea na televizija. "Mamo, ovoj film go re`iral
Kon~alovski, onoj poznatiot Kon~alovski". Majka mi gleda niz prozorskoto
staklo i veli: "Mravkite go pronajdoa
patot. Stara sum i izmorena da `iveam siroma{no.Tvoeto ime sinko nikoj ne go
znae vo toj grad i nikoga{ nikoj nema da go izgovori so voodu{evuvawe kako ti
Kon~alovski".
T E A T A R
( K.P.G.T.)
Vqubenite vo teatarskata igra poleka
pristignuvaa i vleguvaa vo golem krug koj be{e so crvena boja nacrtan na
asfaltot. Kako ovci vo trlo se redea "Vnimanie! Koj }e izleze od
krugot, }e mu bide povtorno naplatena vleznica!" Vqubenite vo teatarot
neprekinato pristignuvaa i zazemaa nekoja za niv najdobra polo`ba vo krugot.
Koga senkite od dol`ewe se izmorija, sonceto se skri zad visokite zgradi. Duvna
letno vetre i kako lastovi~e proleta nad glavite: toga{ krugot se napolni so ~ove~ko
meso, race, noze, glavi i bradi, a koga s# se napolni so ~ove~ko meso,
race, noze, glavi i bradi, lu|eto gi zagradija so `olta lenta, preku koja ne
smee{e da se mine. ^ovek vo |ulija, kla{neni pantaloni,
so krlak vo levata raka, so brada, podolga kosa i ispieno `olto lice, prijde,
go podigna megafonot od asfaltot i vikna: "]e ve vodam niz vol{ebniot svet
na teatarot! Dali ste spremni!?"- pra{a i po ritmi~ka pauza prodol`i: "Dokolku ste spremni, poglednete
kon rekata!" I site poglednaa kon rekata. Srede reka dvajca ribari zboruvaat: "Gledaj,
mrtvi plovat po rekava. Em se mrtvi, em gi brkaat ribite, da ti se pluknam vo
sre}ata ribarska i `ivotecov ma~en". Vistina, po rekata plovea trupovi, s# zagledani vo dnoto, kako da baraat biseri za
svoite sakani. Vtoriot veli: "Aman bre ti! I nie sme
zbesnale. Srede asfalt, srede grad, pred teatar, sakame da fatime rip~e i toa
so jadica. @ivotecot ne go zadiraj, toa ti e za drgi priliki i vremiwa, ovde
sme po riba." "Koj e ovoj stil na plivawa?"
pra{a prviot. "Nurka~ki!" odgovori
vtoriot i go frli blinkerot koj se zaka~i na nekoja krvava vojni~ka kapa. Si
muabetat ribarite za `enite, pazarot, siroma{tijata {iroko rasprostraneta vo
site `ivi boi. Na krajot od muabetot, podebeliot ribar pra{uva: "Dali znae{ od koga gledam
filmovi?" "Od koga?"- pra{a drugiot. "Od koga prvpat na ekranot
pi{uva{e - se skina lentata, ama nikoga{ vakov u`as ne sum videl-mrtvi da plivaat
i toa nurka~ki stil em ribi da brkaat". "Aman bre ti: ti si bil epten
tersene, ovie se }utuk - mrtvi i pazi kaj ja frla{ jadicata - }e ni se
spletkaat koncite". Dodeka trae toa kapewe blinkeri i ma~kawe so gomna, na
drugata strana od rekata pristignuvaat voeni kamioni. "Ve molam, poglednete kon
stariot most!"- vikna voda~ot. Site poglednaa. Od toj pravec doa|aa
stotici pioneri so crveni marami i sini titovki, so beli ko{ul~iwa i crni
pantalon~iwa. Naredeni vo redovi, smelo ~ekorat, so znamiwa pod koi utre, ako
treba }e ginat. Smelo ~ekorat i peat pesna odamna zabraneta na site radio
stanici vo nekolku zemji. "Tap{in, tap{in, tanana, u
svilena marama, u marami {e}era. . . ." "Ve molam, poglednete kon
rekata!" Site poglednaa. Vojnicite i silnata ma{inerija
napravile pontonski most i ja premostile rekata. Sega pretr~uvaat na drugata
strana, simuliraj}i voena sostojba. Ribarite se razoru`ani - pa vooru`eni, im
gi zedoa jadicite, a im dadoa avtomati, gi vidoa {areni, pa da pripomognat.
Voda~ot vikna: "Ve molam poglednete levo od
rekata!" Poglednaa site. Tamu, lu|e stotici tegnea torbi,
televizori, jorgani, pegli, kolepki, tavi, fri`ideri, sliki i spomeni od
rodniot kraj: nekoi imaa koza, nekoi ma~e ili ku~e; edno mlado mom~e ja vode{e devojkata za raka, taa pla~e{e,
nejze i be{e redot da pla~e. Golema grupa luge doa|a{e, bavno. Bavno, kako kako
da ja vle~ea celata taga ~ove~ka. Pionerite pristignaa. "Ve molam poglednete kon pionerite!"
Site poglednaa. Pionerite vo hor zboruvaa: "Vo mesec januari, Tretata go
pregazi "Kakva }e bide slednata
pionerska moda - tatkovci i majki?!" Gi
podavaa malite ra~iwa kon gleda~ite, no ne smeeja nikogo da doprat. "Poglednete kon neboto, ve
molam!" Site poglednaa.
^etiri ogromni helikopteri dr`ea konturi na teatar. Celata vnatre{nost
se gleda{e. Dnoto be{e izvadeno. Teatarot poleka se spu{ta{e nad glavite na
gleda~ite i s# pojasno se gleda{e
vnatre{nosta. Teatarot so nebesni kulisi, od boga praten, od angeli nosen,
teatarot za bogovi-lu|e. "Ve molam za vnimanie, sega }e se
puka, ne pla{ete se, toa e Tamu: zavivaa sireni, pristigaa
bolni~ki koli, istr~uvaa vojnici, se vnesuvaa raneti, kr{ea stakla, se slu{aa
leleci, pukaa bombi, uli~ni prestrelki, snajperski muabeti, plameni zavesi,
smrt, smrt, smrt, a tamu: zavivaa sireni, pukaa bombi, bod prednost vo
finalnite borbi. Smrt, grabe`, siluvawe, strav, bolka, ludilo, haos, trudni `eni,
dobrovolci, invalidi, tri : nula za doma{nata ekipa. Nad glavite na gleda~ite se spu{ti
teatarot i kako da gi zarobi i za{titi od nadvore{niot svet. Nebesniot teatar
kako da sleta so krila na zmej i si go zazade odamna praznoto mesto, zo{to be{e
ru{en t.e. samoupravno otstranet, kako ostatok na nekoe vreme. Helikopterite gi
otka~ija sajlite i odletaa. Na lu|eto malku im treba pa da bidat sre}ni i
vozbudeni, daleku od s#. Vagnerovata muzika go
ispolnuva{e teatarot- Samrak na bogovite. Gleda~ite se po~uvstvuvaa nespremni,
seriozna muzika, so seto toa odi i peperutka -vrska, odelo, sve~eni beli ko{uli,
gleda~ite se po~uvstvuvaa nespremni, se podmestuvaa i peglaa, zagleduvaa. Na
sekoi dva metra se postrojuva{e vojnik vo crna uniforma, vozbudata dostigna
vrv, ~uvstvo kako da si na nacional-socijalisti~kiot miting, ~uvstvo na lav vo
{uma na majmuni, ~uvstvo na nacionalen zbes. Koga go zavr{ija postrojuvaweto od
golema rolna po~naa da odmotuvaat bodlikava ` "Nie sme daleku od s#, nadvor se puka, nie sme daleku od s#. No vie ste platile vozbuda i vozbuda mora da vi
se slu~i. Qubiteli na teatarot sega vam ke vi se slu~i teatar! Povredno e Povtorno mirisa napalm, oktani.
Teatarot gori. Se pali od site strani ednovremeno.
Gleda~ite se vo panika, zbuneti, ispla{eni, tolku e realna pretstavata, da
boli. I panika, haos. Gleda~ite ja preskoknuvaat `icata i izleguvaat nadvor,
borej}i se za malku ~ist neteatarski vozduh. Teatarot gori. Gleda~ite se
pome{uvaat so pionerite, vojnicite, begalcite, mrtvite pliva~i: nad niv
helikopteri, sireni, seriozna muzika, pukawe, solzavci, vriskawe,
Vagner-Samrakot na bogovite. "Ve molam spasete si go `ivotot!
Ovaa pretstava nema nikoga{ da zavr{i, taa nema kraj, taa ve~no trae!"-
zboruva voda~ot na pretstavata. Helikopterite go podignaa zapaleniot
teatar visoko, a toj kako svetulka se gube{e vo viso~inite ostavaj}i gi
gleda~ite vo temnina. "Koga }e zavr{i pretstavata, a
teatarot }e odleta, ostanuva monodramata vo srceto na gleda~ot".
^ETIRITE GODI[NI
VREMIWA
Prolet Pop~eto go ~ita{e Zaratustra so
vnimanie i poglednuva{e vo potopenata crkva {to jasno se gleda{e od
dlabo~inata, kako Atlantida. Yvonoto
bakarno, samo metar be{e pod voda, ja`eto strulilo, silen bran go skinalo i
odnelo. "Ni~e bogohulnik, Ni~e nevernik," si zboruva{e. Ribite
vleguvaa niz prozorci, niz keramidi izleguvaa vo qubovna igra. "Ribite
bile v crkva, e prosti mi gospode, na ovaa crkva i treba pop nurka~, prosti
gospode za re~enovo!" si zboruva{e pop~eto sednato vo pesokot. "Napu{ti
ja voda vo polevo, ezero napravija, da ima elektrika, da ima videlina narodot". Bosonog,
so crna mantija, sednat na pesokot si ja ~e{ka{e bradata. ^ita i poglednuva vo
vodata. Tamu dolu ni{to ne e promeneto,
ni{to ne e ru{eno; prosvetleno na stari temeli crkva dignata. Prosvetlena. "Otkako polevo stana ezero,
velat, napredija nema. Se ne{to naopaku odi. Samo gradskite lu|e nekoj air
imaa, elektrika. Se {to e Pred vodata da se pu{ti, vo
poleto imalo tri reki {to se sostavuvale stotina metri od crkvata. Kaj narodot
od toj kraj toj
Leto Se povlekla vodata, crkvata Okolu mene turisti, se rasposlale,
koli parkirale, {atori rastegnale, vo toples se son~aat kako Indijanci. Pa si
velam: "Aj malku i jas Indijanec da se pravam", pa se frliv vo voda.
Utre }e se bira ezerska ubavica, }e pee Slave Dimitrov, }e ima devojki; pa red
e da sum mien. Utredenta ne mo`e{e da se mine od
lu|e, koli, kolbasi, vir{li, mlaki piva i ladna gazoza. Se ne{to ti nudat.
Pana|ur. A Slave pee: "^ija si, na kogo radost ti mu nosi{, zvezda si",
a mene mi trgnaa solzi na o~i. Nema{e kaj da se skrijam, da ne me vidat, da ne
me ~ujat. Pa vikam na glas: "Da ti gi pluknam skarata i kolbasite, o~i mi
padnaa!!" Skaraxijata se smee i klati so glavata, se zakanuva. Slave pee "^ija
si!" Taa zagrnata so nekoj {utrak na dva metra od mene, "^ija si!"
Zima Ezeroto smrznalo. No} e. Veterot
go izduval snegot posleden {to padnal, pa ti se ~ini nebo e. Trgnav nazad v selo. Kazimir
Maljevi} ima edna slika na koja Ruskata kowica e pretstavena vo juri{, se drugo
se podebeli prugi vo razni boi. Si ja zamisluvam kako bi protr~ala niz ezerovo i
na pola pat, mrazot puka, puka. Zbornaja. Se svrtev da ja vidam crkvata u{te
edna{, vidov devojka {to se lizga na lizgalki i mom~e {to sviri na violina, vo
crn frak i vratovrska, samo bez ko{ula i ~evli. Muzikata e se posilna.
Tie
vremiwa Taa godina }e ja pametam.
Polovinata `ensko naselenie gladuva{e da li~i na Tvigi. Mnogu malku {tof se
tro{e{e, zdolni{teto be{e se pokratko.
Sme{ni frizuri. Ki~ i nevkus. Vojnata vo
Esen Pop~eto povtorno go vidov esenta.
Sednat be{e na pesokot, bosonog, do nego ima{e golemo torbi{te. Letoto samo {to
mina. Prvite esenski denovi topol veter donesoa. Mu prijdov, se pra{avme {to
ima novo, staro, za zdravjeto i dvajcata gledavme vo potopenata crkva. Ista e
od minatata godina, ni{to ne i fali, ni{to o{teteno, na prosvetleno mesto,
prosvetlena. Go pra{av: "[to }e pravi{ godinava, kako slu`ba }e vr{i{?" Re~e: "Gledaj
{to imam v torba".I {to }e vidam: nurka~ka oprema, maska, boca so
kislorod, perki. Pop~eto veli: "Toa e toa! Pop-nurka~!" Ta`nite prikazni
Mesecot
e na nebo. Kade bi bil? Yvezdite ra{trkani okolu nego. Libanskite kedrovi
ostavaat senki. Tri dena barav. Dva dena pra{uvav. [estiot
den kamen najdov i sednav da odmoram. Ubav znak. Kako detelina so ~etiri lista.
Sedmiot den ja najdov. Me|u faraoni. Pustinskite la|i ja pominuvaa. @enite
drekavi kako }urki. Decata rodeni lopovi. Ako ne se pazari{, nikoj ni{to nema
da ti prodade pa makar voda kupuval. Pazarxiite nosea saksii na glava, svrteni
naopaku. Si kupiv tegla, Evropeec sum. Zagledan vo }ilimite, {to od zmii
~uvaat. Vo kilibarot. Vo kamilite {to se poskapi od `ivotot. Veterot kradec ja
odnel, daleku. Me nadmudril. Deneska, ve}e star, }e go vklu~am
televizorot. ]e stavam tegla na glava i }e dre~am kako }urka, da se setam na
nea. Be{e nakade od more. Doa|a{e so veterot i so nego si otide.
"Dedo
Tibor, prikaznava e prekrasna", re~e maloto detence. Cvrsto ja dr`e{e
dedovata raka i veruva{e ako posilno ja stegne, dedo }e mu ka`e barem u{te
edna. Stariot Tibor znae{e deka ja ka`a na brzina i premnogu ja skrati. Taa
be{e podolga pobolna. "Dedo, zo{to edna{ ne se
izgasnat zvezdite na nebo" "Ne se obi~ni, vnu~ko". "[to se tie?", pra{uva
maloto detence. Tibor zami`uva, no ne prestanuva da odi i zboruva: "Tie se
davidovite yvezdi koi gi nosevme vo Au{vic. Mrtvite otidoa na nebo i yvezdite
so niv. Mrtvite mol~at, samo yvezdite svetat i {epotat". "Dedo, nekoi pa|aat". "Nekogo
zaboravame, zatoa pa|aat. Zaboravawe, toa seni{te, zbor poln so taga i uteha",
odgovori starecot. "Dedo, }e mi ka`e{ u{te edna?"
pra{a maloto ~ove~e. "]e ti ka`am u{te edna, pred
spiewe", re~e Tibor. "Ka`i ja po pat, {tom }e
vlezeme doma, odma }e zaspijam. Detenceto ja podignuva levata raka i veli:
"se kolnam!" Starecot po~na da zboruva, nekako
spletkano. "Bev mornar, toga{ bev mlad, be{e odamna. Na
Od glavnite jarboli izvadeni se zastavite, brodskite dnevnici gi zele
kapetanite i prvite oficeri, ja zele du{ata. Ostanal mirisot na dale~nite moriwa,
vojni pobedi i porazi. Tie ja pametat Ivo-Xima, Okinava. Samo da mo`at da
zboruvaat. Koga bea jaki i zdravi, dika bea. Sega se tamu, so spu{teno sidro,
vrzani so lanci, ostaveni. Ni na more ni na zemja, zaboraveni". Mesecot e na nebo. Yvezdite
ra{trkani okolu nego. Libanskite kedrovi ostavaat senki. Sinagogata ostanuva
levo. Yidot e desno.
BRZO I
NEPRISTOJNO
Mladoto mom~e so ime Por,
sostavuva{e kratka prikazna za vesnikot "Ror, Ror". Napi{a: "Se vikam Por, `iveam na
siniot planetoid "Ror" Dodeka se vrtev so svetlosna
brzina na palecot od desnata noga, primetiv: se podmladuvam, brzo i
nepristojno.
BUDEWE
NA SV. TROICA
"Kade mi e deteto!? @elkite }e
mi go izedat. Kade mi e ~edoto!?" Privika mlada nevesta.
Budewe "Zemjata e crna. Neboto e
sino. @itoto e `olto. Dva i dva se ~etiri. A e prvata bukva, mi se stori mnogu
va`na, pa ja staviv vo kruk~e. Zemjata e crna. @itoto e `olto. Neboto e sino.
Da ne go znae {umot na trite ezera, mojot narod bi se izgubil. Dva i dva se
~etiri. A e prvata bukva. Vo mojata soba mirisa poleto, mirisot od balkonot
doa|a, od osamenite cvetovi i ispravenite stebla so ~a{ki. A e prvata bukva.
Dva i dva se ~etiri. Gospode, mojata soba mirisa, mirisa na ubavina" -
{epotam.
Zase~uvawe
Napred odi Grozdana
Grozdana moma ubava
a po nea Nevena
Nevena Georgieva . . . . . Napred odat nevesti so bov~i i
ponudi, po niv afionxii, ma`i, so prestilki, na pojas vrzale kolani so
kanti~iwa i na konec vrzano no`e. Odat argati v pole afion da se~at. Toj {to
ispraveno stoi i osameni cvetovi ima, nedozrean da go zase~at, sok da pu{ti,
opium. Celo pladne nanazad odat, da ne se
fati katranot za prestilkata - otrovot za ubavina. Celo pladne nanazad
odat-napred da trgne rabotata. Ako srede taa trka, maka i ubavina
pogled frli{ i ~ini{ ne{to te la`e. Do mlado cve}e, crn otrov raste, otrov
otroven. Negde daleku, dete se rodilo. Negde daleku, suvi trevi ridovi pominuvaat. Negde daleku, kako nekoj da {epoti:
brzajte afionxii, brzajte, da ne ja izede temninata makata.
Berewe
Napred odi Grozdana Grozdana
moma ubava,
a po nea Nevena
Nevena Georgieva. . . . Napred odat nevesti so bov~i i ponudi,
po niv afionxii, ma`i, so prestilki, na pojas vrzale kolani so kanti~iwa i na
konec vrzano no`e. Odat rano na pole, pred zori, po temnina, pred sonce da
ogree. A toj {to ispraveno stoi i osameni
cvetovi ima, mlad nedozrean, zase~en, ~eka, kako da ~eka argati vo zaseda,
miris opoen pu{til i mami. A tie ridovi pominuvaat so ~ekor i i~ maka si
nemaat, odat i peat, srede toj pusto{ i ubavina. Negde daleku, suvi trevi ridovi
pominuvaat goneti od veterot. Negde daleku, slep kow vrzan, vadi
voda od bunar, a bunarot presu{il. Negde daleku, kako nekoj da {epoti:
do pladne se mora da e sobrano, da ne ja izede sonceto makata.
Dedo
Dime Skubarot veli: "Nemoj nakoja crna misla da ve
goni da kasnete, otrov e toa, otrov otroven". "Nemoj nakoja maka da ve tera
takva beqa da pravite". "Ve fatilo pladne izgleda,
zatoa ste mi tolku veseli! Da ne napravil nakoj glupost da ne kasnal?" "Ando mo`e, a vie nikoj! Zo{to
taka mu rekol doktor". "Utre }e go nosam katranot v
grad da go prodadam za skapi pari". "Katranot go ~uvam pod klu~,
vo tajni temni odai".
Budewe
Koga poslednata kapka so krivo no`e
}e se sobere, afionxiite izleguvaat od poleto opieni, ~ini{ Indijanci, a ne
Makedonci. Polegnuvaat vo senki i jadat, jadat i se zaboravaat. Potoa spijat
kako zaklani piliwa. Vo poleto ostanaa cvetovite,
otrovot e vo kanti~iwa. Pusti race nemieni, afionxiski, beqa napravija; se
razbudi nevesta vo niedno vreme I privika: "Kade mi e deteto!? @elkite }e
mi go izedat. Kade mi e ~edoto!?"
Budewe
"Zemjata e crna. Neboto sino.
@itoto e `olto. Dva i dva se ~etiri. A e prvata bukva. Vo mojata soba mirisa
poleto. Osamenite cvetovi i ispravenite stebla so ~a{ki na mojot balkon rastat.
Gospode, mojata soba mirisa, mirisa na ubavina, na budewe"-{epotam. Toga{ vleze majka mi v soba,
postoja i pra{a: "Aren?" "Aren"-odgovoriv. Taa pustata kako da zaplaka, taa
crnata kako vo pe{tera da ja zatvorija, krikna, a glas nema{e, potoa vratata ja
zatvori zad sebe i otide. I samo temnina ostana vo tajnite temni odai.
STVORITEL(SOZDATEL) Koga bev male~ok, majka mi me zaspiva{e so
prikazna, i ostanav dol`en barem edna da i ka`am. Toj e tuka, nekade. Umoren od svojot svet. Ta`en, od `elbi rastrgnat. Mo`nost mala, idnina nikakva. Na ulica e sam. Ako ispie nekoja, }e
bidat dvajca. Ako isprazni litro, cel fudbalski
tim. Gleda lu|e, minuva~i. Tie {epotat. Vo glavata, {epotot e buka. ^uvstvuva strav. Nesigurnost.
Nespokoj. Kopne` po mir. "Kakva glupost napi{av",si
pomisli stvoritelot. [to storiv, {to napraviv. Monstrum. Ako mo`e da odi i
zbori, buntuva i moli, ovoj svet }e go zapali.
Stvoritelotgo
go izvlekuva listot od ma{inata, go vadi indigoto, prvata strana i kopijata so
energi~en potez gi kine i nastrana gi stava. Sozdatelot znae. [to }e sozdade i
na bel list hartija }e prika`e - toa o`ivuva. I svoja borba vodi. Dodeka e ne
sozdadeno, ima mo} da go spre~i i uni{ti. Ako e celosno zapi{ano, toga{ nema
zapirawe. Toj e tuka i ne e sam. Mlad e i gord, pogolem e od `ivotot. Stvoritelot
veruva i veli: "Na dobar pat sum, ili na pat~e od monstrum ~ovek da storam".
Pali cigara, potegnuva dim, dva i ja vra}a vo pepelnikot. [to li se ne mu se
pravi, qubi, jade, pie, pu{i. Nema stanuvawe ~ovek }e storam, ne monstrum,
stvoritel sum" {epoti. @ilien Mala Mo ti dadov ime. ]e ja odredam bojata na tvoeto
lice. Kosa.
^ekorot. Nasmevkata, se }e
odredam.
[to ti preostanuva. Da me saka{,. Jas te sozdadov, ti si moja. ]e te uni{tam ako si lo{a. Stvoritelot saka{e prikazna da
stvori. Obi~na, mala, za Klapa Me pra{a
eden prijatel, zo{to lu|eto pri piewe si nazdravuvaat i }e se ~uknat so
~a{ite?. Ona "Na zdravje, zdravje da ima{" i "Tik" . Znam,
rekov: "Ne{to pribli`no na ova". "Lu|eto pri piewe i
nazdravuvawe se ~ukaat so ~a{ite za{to toa im e potrebno utredenta. Nautro,
koga }e se razbudat, neistrezneti }e po~nat da gi montiraat slu~kite i
zbidnuvawata od pijankata, ~ukaweto im pomaga da go montiraat tonot". Sozdatelot
povtorno se smee i veli: "Od deneska ~ukaweto neka bide zakon vo moite prikazni!" Sozdatelot inspiracija
pobara, edna no} i Qubovna prikazna Alfa - Romeo i Julija 1.6 "Pro~itav
kniga, re~enica da smislam. Kolku knigi treba da pro~itam roman da stvoram?!".
Stvoritelot taguva, da e Zaratustra, so mudra glava e lesno, no i ne e. Da si
stvoritel treba mudrost i glupost, ne ja potcenuvaj mudrosta si misle{e. "Ajde
stvori ne{to" si re~e. ^ovekot {to ubiva{e so zborovi. Be{e ubav. Prekrasno ubav. Ubavo
ode{e. Edna{ vo edno i ne tolku naivno dru{tvo se razbore , pa saka{e nekogo
duri i da ubedi vo nekoja i ne tolku ubedliva rabota, pa zboruvaj}i, Z mu
zastana v grlo i go zadavi. Ne be{e ubav koga umre. Ubavo mol~e{e. Dosta mudro.
Grobarite velat im zayvonila nekoja bu{ava bukva, ama ne znaeja koja i ne se po
taa rabota. Samo lu|eto {epotea "Se samoubi, se samoubi". Znam, so
zborovite rakuva{e ve{to, so nekoj prete`ok zbor mo`e{e i da ubie, znam, znam.
Toj toa ne bi go storil. (Dva tri zbora avtobiografija ). Pred da se napijam ma{ki, obi~no }e si
re~am: "Edna{ se `ivee" A nautro, mamuren, neistreznet, ne velam
ni{to, ama ne mi se `ivee. Toga{ se sramam od minuva~i, od poznati, duri i od
pusti ulici.
Stvoritelot bez da saka stara rana pipna pa go zdobole, da ne o`ivee da
stane navika, go iskina listot i nastrana go stavi. Sinata Ako ja stavi{ do yid, skulptura stanuva, ako i
se nasmevne{ i srede soba ja postavi{, se pretvora vo `ena i po~nuva da igra.
Da tancuva na mese~ina. I veli "Ket Stivens, pu{ti go nego!" "]e
tancuvam po mese~ina. I ako skr{am noga, raka i du{a". "]e tancuvam". "Ne" rekov "Ne",
}e ti go pu{tam Dejvid Bouvi i do yid }e te stavam, taguvaj. Jas sum stvoritel! "Mislam deka te vidov vo
slatkarnicata kako pie{ milk-{eik, ladno i dolgo se smee{ i mavta{, i
izgleda{ tolku ubavo mislam deka ne ni znae{e
deka si vo ovaa prikazna a be{e ladno, i vrne{e do`d,
pa se po~uvstvuvav kako akter. Tvoeto lice, tvojot miris,
na~inot na koj{to zboruva{ Te qubam, ubava si, sakam da
odi{ Pet godini, mi udira{e vo
slepoo~nicite pet, godini, toa e se {to ni
ostana. "Ta`no i glupavo, ama
vistinito. Kako e zdodeven ovoj stvoritelski `ivot". Si zboruva{e. ]e
stavam kraj na se i napi{a: Prikazna
za [ahot Stvoritelot e umoren Kralot e nemo}en.
MAJOROT TOM
Novinarot Go ~uvstvuva{e zborot. Ja znae{e
negovata te`ina. Re~enicite mu bea prosti. Mislite dlaboki. Novinarstvoto be{e
predizvik za takov ~ovek. ^ovek vo pravo vreme na pravo mesto, so vistinski
informacii. Be{e tuka.
Taa
Taa za ni{to nema{e poim. Se
poglednuva{e vo ogledaloto, te vo retrovizorot od avtomobilot. Dali se e vo red
so mejk-apot i dali karminot e se u{te tuka. "Da ne go izela?" Si
pomisli. Gi pritisna "^etvorkite" i re~e: "Se u{te se tvrdi!"
Toj
Nemu mu be{e zdodevno, sekoga{
nekogo nekade mora so svojata kola da nosi, da go te{i i zgora na toa sam da go
plati siot potro{en benzin. Si pomisli. " Se u{te se tvrdi, samo niv gi
ima{."
Gostivarcite
Bea dvajca. Nastrana od site.
Dojdeni so voz. Nenaspani. Sonlivi. Prioble~eni. Imaa beli ko{uli. Vredni
diplomi. Se poglednuvaa, se popravaa. Edniot be{e malku i pijan. Brbore{e: "]e
umram od sram,-Anksiozno hipohondriski sindrom-, dali znae{ {to zna~i toa?"
Drugiot vistinski se srame{e i veli: "Potivko, te molam, }e ni se smeat".
^ovekot:
bog
Toj be{e potpren na yid ili yidot
potpren na nego. Prekrasen primerok na ma`. Kako vajar vo kamen da go napravil.
Mlad bog, oble~en vo ko`a i teksas. Bogot-~ovek gleda{e nekade daleku, drugite
go gledaa nego. Mu be{e otvoren patentot od farmerkite.
Mometo
so ~ador
Be{e male~ka i sme{na so ~ador
toj son~ev den. Be{e zatvoren i go dr`e{e vo race. Si gi podmestuva{e nao~arite,
koga i padna knigata. Se navedna da ja zeme i edno mom~e pritisna so ~adorot.
Re~e:"Pardon!" Oop! Se slu{na, mom~eto se svrte, se nasmevna i re~e: "Mome,
za vakvo ne{to nema pardon, tuku so kurton".
Brborki
Dvete ne prestanuvaa so zboruvawe.
Mrdaa so racete, se kikotea. Ednata prezema vodstvo, ja nadzboruva drugata, a
drugata {irum o~i otvorila i usta, ne mrdnuva. Pa obratno. Taka se menuvaa vo
ozboruvawe, od sosetki do pretsedatelot na parlamentot. Koga doprea, na site
okolu im olesni.
Ubavicata
Taa kako da ispadnala od moden
magazin. Rusokosa moma so punxa i crna pandelka. O~i zakoseni, zeleni, dlaboki.
Nos golem, neverojatno golem, prekrasen. Usni kako kadi, polni, golemi. Vo
desnata raka ima kifla, ma{kiot svet edvaj ~eka da i se prijade. Nikoj nema
hrabrost da i prijde. Ima belo sako, bela ta{na, beli konduri, farmerki i proyirna
maica.
Klo{arot
Prio|a{e, celiot partalav. Ne
be{e mien od minatoto leto. Nebri~en. So golema plasti~na vre}a polna so korki
leb i nekoe razma~kano pomii{te, smrde{e. Be{e kako kanta za |ubre na
dale~insko upravuvawe. Vide nema {to da se pie i si otide.
Kanarki,
papagali, retki ptici i golubi tavanari
Bea nekolku vo grupa, ma{ki,
`enski. Kako papagali. Vo site boi. Vo uniforma. Potpreni na svoite vespi i koli.
Zboruvaa onaka, (reda-radi). Bea vo fazon. Sekoj vo svojot. Edniot re~e: "Ni
Pariz ne e {to be{e". Drugiot dodava: "Koga se vra}avme od Buenos Ajres,
bevme vo Pariz, toa be{e pred mesec dena, ne e lo{, gre{i{, vistinski gre{i{,
ima svoja du{a". Crvenokosata vikna: "Dosta so toj Pariz, }e bidete
utre na tenis ili }e se vidime vo golf klubot?".
Posledniot
hipi boj
Sednat be{e na plo~nikot so grbot
potpren na yid. Dolgata kosa go krie{e ispienoto `olto lice i zenicite koi
sakaa da ispukaat. Levata noga mu be{e svitkana, desnata ja landare{e po
pra{inata. Nervozno pu{e{e. Kako da ja jade cigarata. Prstite mu treperea. Ne
znae{e {to da pravi od sebe. Be{e posledniot `iv primerok na svojata sorta i
vreme. Vistinsko ~udo na hemijata i lesnite drogi.
Majorot
Tom Pomina unproforski xip. Kako
bela to~ka se izgubi vo dale~inata. Imaa golema antena, "Kako so gospoda
da razgovaraat" si pomisli i trgna vo svojot stan. Toj be{e odma tuka,
preku ulica. Vo stanot nema{e nikogo. Si stavi {vepss, nekoja imitacija m-de in
Turska. Go vklu~i televizorot. Ne{to glupavo detsko ima{e, za idioti, a ne za
deca, go izgasna. Ne znam kolku dolgo ostana pred zagasnatiot televizor i ne
znam {to go natera da go zeme tatkoviot "Snajper" i da gi posmatra
niz nego tie {to ~ekaa rezultati od priemniot ispit. Gi posmatra{e, gi
posmatra{e i Sega e na psihijatrija. Majorot
Tom velat se mrdnal. So nego se odnesuvaat kako so mrdnat zajak. Negovata soba
e temna, televizorot edinstvenoto svetlo koe ne se gasne. Televizorot e visoko
postaven. "Ovde e majorot Tom do
kontrolata na letawe, minuvam niz vratata i lebdam na naj~uden na~in, a
yvezdite se denes tolku razli~ni", glasot na Dejvid Bouvi ja ispolnuva
sobata. "Vselenskata
neobi~nost" gi budi.
[to se
slu~i?
Gi gleda{e dvaesetina minuti i pripuka,
snajperot se pretvori vo ubistveno oru`je. Instiktivno, site se frlija na
plo~nikot. Ludilo i panika, strav i nemo}, haos, nesonet u`as. Za golema sre}a,
nikogo ne pogodi. Samo ~ovekot-bog i ubavicata so crna pandelka ne se pomrdnaa,
stoea ispraveno, sakaa ne{to da se slu~i vo nivnata samotija, na moment da ja
ispolnat, po cena na sopstveniot `ivot.
ME ^EKA DEN
Pogre{en
yid
Lo{ Film. Zdodevna ve~er pominata
kraj televizor. U{te edna cigara, pa v krevet. Evtina cigara, konfekciska
zapalka. Ladna soba. Zakinati ~ar{afi, ligava pernica i son. Letam. Vselenata e prekrasna.
Smesten sum vo mala kapsula. Poglednuvam kon zemjata. "Kontrolata go
povikuva majorot Tom!" Se slu{na glas na moeto vselensko radio. "Kako
vi izgleda zemjata?" Odgovaram: "Na
pristojna oddale~enost sum. Taa e siva, taa umira, jas ne mo`am tuka ni{to".
Dolu ne{to se slu~uva, zabele`uvam. . . Grupa germanski turisti ru{at yid.
Vadat kamen po kamen. Besno zavivaat. Imaat lutina vo o~ite. Prioble~eni,
bedni. Pijani i silni. Dojdeni so "Volgi" i "Trabanti".Od
drugata strana na golemiot yid. Grupa germanski turisti pijat
pivo. Veseli se. Nasmevkata ~ini{ od stomakot im izleguva. Yidot e {aren. Yid
mural, yid izlo`ba. I {uma od grafiti. Stojat na sprotivnata strana, bogati i
mo}ni. Stojam na yidot. Komanduvam
armija. Zboruvam kineski. Iljada znamiwa me sledat. Nekoj zboruva: "Vo ovaa zemja vrap~iwata go jadat
`itoto, zatoa narodot e gladen. Treba vrap~iwata da se otepaat!" Iljada
znamiwa. Iljada cvetovi. Golemi skokovi. Komanduvam armija. Glupav son. Palam cigara. Oxata
pee. Sobata smrdi, kako da ima zaklan kow vo nea. Ja baram pepelnicata. "[to
jadev? Da sonuvam vakvi gluposti?" Se pra{uvam i dlaboko povlekuvam dim.
U{te edna cigara pa v krevet. Pa son. Ko{mari Gore{e bagremovata {uma. Se
mirisa{e na med. Kako fakel vo no}ta i patokaz za raj.
Poznati ulici, kaldarmisani. Kosi. Ulici na edna pominata mladost.
Vleguvam vo galerija. Pijam pivo. Slikite ne mo`am da gi vidam, ne sum dovolno
u~en i prosveten. Ulicite se pusti. Utro e. "Znam, se e ova son".
Sakam da potrae u{te malku. Reki zarobeni, skroteni. Od
planinski vrutoci vo betonski korita. Vo tuneli podzemni. Vo |avolski odai. "Kako
li se vika ovaa ideologija? Kaj risot na gosti ili kaj me~kata na gurbet?" Vraca spie. Sonliva klisura. Si
spomenuva na mladosta, koga svetot se sozdava{e. Koga se be{e bezimeno,
nekrsteno, nevino. Pred Adama i Eva, pred potopot, pred Noe. Dojdoa planinskite
potoci i brzaci i nevinosta i ja zedoa. Soni{ta. . . Temna e no}ta. Dr`am ~ador pod
koj se сkrиле dve momi bez lice. Gledam vo
dale~inata. Tamu, senki golemi {to podli~uvaat na oblakoderi. Ni go zagradile
neboto. Nad nas lebdi voz. "]iro" so dva vagona. Neboto e temnosino.
]iro kako po nebeski {ini trgnuva, prvo poleka, pa posilno i go nema. Daleku
otide. Ostavi temnosin ~ad. Velam: "Dedo mi bil {ef na tovarna
`elezni~ka stanica, nekoga{." Dvete momi bez lice mol~at. Nekoj vikna: "Gramati~ki
neispravno!" Koga
sonot }e pomine, ostanuva neotsonuvanoto, realnosta. Go palam svetloto vo
mojata soba i sednuvam na foteljata "Barselona". Mestoto do mene
desno, e prazno. Me ~eka den, utro. Palam cigara po navika. Se otruv po navika."[to
deneska? Kade deneska? Kade so svoite trieset i nekoja. Na koja vrata da
tropnam, da pra{am: Se izvinuvam, dali e ova ubavo mesto za samoubistvo?"
Ni pra{aweto e originalno, ni postapkata pametna. Plagijat misloven. Se
zaka{lav i plukav na tepihot. Glupava navika od studentskite denovi. Ja nau~iv
od Go ostavam {utrakot tamu kaj{to gi ~uvam
{utracite. Vo kutija za {utraci. I pu{am. Se pokriv so dim preku glava. Pa v
krevet i son.
Ko{mari
i fotografii Sonuvam kako ja ~istam svojata
soba. I pronao|am stari fotografii vo prastara kutija. Slikite se vo plik. Na
kutijata moma so "limbi", kakvi imala baba mi vo pubertet. Fotografija
br.1 Detence na vozrast od 3 ili 4 god.
So edna sandala, drugata ja nema. Beli kratki pantalon~iwa i belo mai~e. Vo
pozadina ima kamion i fabri~ki oxak. Ja gledam slikata i se smeam. Fotografija
br.2 Mom~e od 1o god. (Jas) Vo ko{ula na prugi i beli kratki pantalon~iwa. Den zdodeven. Pronajdov stara
sandala. Taa e moja (od prvata slika) Si igrav vo pesokot. Ja vozev kako da e
avtomobil i brm~ev.. .Brrr mm. Vozej}i poleka, stignav do golemiot kamion. Do
rezervoarot za gorivo. Vo igra, go napolniv rezervoarot so pesok do vrv i si
otidov doma. Ne ni znaev {to napraviv, ne ni znaev {to e dobro, a {to lo{o. Si
igrav. Utrinata nekoj vika{e, se lute{e. Naslu{nuvam. "@eno! Ako go fatam sin ti,
v reka }e go udavam!" Utro e. Kone~no buden. Bitno i
va`no utro. Sobata smrdi. Pepelnicata e polna so cigari. ^uvstvuvam lesnina na
du{ata. Site silni soni{ta me odmorile. Grloto me grebe od cigarite, ispu{eni
vo niedno vreme. Kone~no buden. Stanuvam, neizmien sednuvam do ma{inata za
pi{uvawe. ]e pi{uvam raskaz. "No kako se pi{uva{e kratok raskaz!?" Ot~ukav
nekolku reda. "Letam. Vselenata e
prekrasna. Smesten sum vo mala kapsula. Poglednuvam kon zemjata. Tamu edno
mom~e pi{uva raskaz, prepu{eno od cigari i nadueno od soni{ta".
S
T O E V S A M Stoev sam. Potpren na yid.
Levata noga mi be{e svitkana vo kolenoto i potprena na tro{niot malter, a so
desnata cvrsto stoev na zemja kako {trk srede bara. Pu{ev i gledav. So ~asovi
isto pravev. Si velev: "Ej gospode, lu|evo si gi
napravil sekakvi. Znam zo{to. Da ima{ komu da se potsmeva{". Sekoga{ stoej}i kraj yidot }e se
setev na "^ekorevme so mojot tatko,
gordo. Gordelivo. Tatko mi vo bela ko{ula "Zlaten grb", vo grloto
raskop~an. Pantaloni temno-sini i palto prefrleno preku ramo. Imav beli sandali,
beli ~orapi, kratki pantalon~iwa so tregeri i bluzi~e so natpis "Planica".
Ovde pominavme, po ulicava na koja stojam. Nekoi go spomenuvaa pretsedatelot.
Tatko mi be{e vesel. ^ekorevme po stapkite na na{iot voda~. Bev student vo tu| grad. Smesten
vo nekoja ne~ista sob vo koja gluvcite oro igraa, a pajacite jambolii pletea.
So pari tripati brojani, do denar rasporedeni. Soba vo koja idninata doa|a{e
poleka, bavno. Soba kako dupka. Kako mona{ka odaja. Kako gnezdo za volci i
selski vol~ici. Kako zatvorska }elija, zakitena so po nekoj novinski poster i
slika od rodnoto selo, vo zlaten ram. Sobi so polici polni so knigi i tetratki.
Masi izmrseni, izgrebani od generacii in`eneri, lekari, veterinari, geodeti... Plakari
polni so ne~istotija i seksi spisanija. Ne~isti pernici, polni so soni{ta
neotsonuvani. Vrati iskriveni, prozorci skr{eni. Momite {to gi nosevme vo tie
sobi, se bea stjuardesi (nebeski kelnerki) i artistki. Prvite si letaa so
pametot. Vtorite se ne{to glumea. De se vqubeni, de odqubeni. Glumea i koga
stenkaa po studentskite kreveti. Edna edna{ re~e: "Zlaten, svr{i ve}e edna{, mi
se mo~a." So prvata temnina bev tamu,
nacrtan, vo srceto na gradot. Ulicata be{e odmor, ulicata be{e son i begstvo.
Spas od sekojdnevieto. Stoev sam, potpren na yid.
Zagledan. Se nekoj yid stoe{e zad mene ili pred mene. Slepiot svira~ svire{e.
Slepiot peja~ pee{e. Slepiot narod slu{a{e. Pu{ev potpren. Si mislev: "Zemja pusta, `edna. Bez
drvce i cve}ence. Samo suvi trevi od veter noseni, ridovi pominuvaat. Srede
pustelija slep kow vrzan, vadi voda od bunar, vo krug se vrti. A bunarot
presu{il". Lu|eto pominuvaa gore - dolu. Stoev sam, nastrana. Porok ~uvav za
odbrani. ]e go podignev {i{eto, goltka vino da se napijam. Lu|eto pominuvaa. Si
nosea taga svitkana po xebovi. ]e go podignev {i{eto, goltka vino, crno, suvo,
makedonsko. Arapinot prijde poleka. Se obyira
levo-desno. Se smee. i {epoti: "Ha{i{ ima?" "Ha{i{ nema", velam.
Se smeam na glas i gledam vo narodot {to pominuva. Arapinot si otide. "Zar
ti li~am na diler? ]umur nieden", {epotam. Si go podignav {i{eto, edna za
zdravje. Pa neka crknat du{manite. Koga bev mlado mom~e, `iveev vo
ulicata koja go nose{e negovoto ime, do plo{tadot so negovo ime. U~ev vo
u~ili{te {to go nose{e negovoto ime. Go nosev negovoto ime. Kako da bev negov. Stoev sam nastrana od site. So
mene nikoj ne drugaruva{e. Ne bev vo moda. Me odbegnuvaa. Ja delev sudbinata na bra}ata Rambo i Rambo 2. Kako na
bliznacite Roki i Roki 2. Ne{to bev vo podobra polo`ba od Elvis i Sandokan.
Taka ti be{e toa. Sudbina. Da me krstea Molotov, ne znam {to }e napravev... }e
se obesev, sigurno. Stoev sam potpren na yid. Taka
golem, razbu{aven, nemien, so taga svitkana po xebovi. Levo i desno bea
pretstra`ite. ]e pominea, istepani, izgrebani, ismeani, izigrani. Nikoga{
zakiteni so lavor. ]e ispievme po nekoja, }e podelevme goltka vino. I si odea.
I tie go ~uvaa porokot za odbrani. Tamu levo i tamu desno, tie bea najdobri. Stoev sam. A ako otidev? Mo`ebi
i tagata }e ja odnesev. I porokot }e go skriev. Zatoa stoev. Goltka vino, crno,
suvo, makedonsko. Arapinot prio|a, se smee i
pra{uva. "Ima ha{i{?" "Nema ha{i{?"
odgovaram. "Teta, nema ha{i{".
Veli arapinot i zaminuva ta`en. "Tebe brat `ensko ti fali!"
Mu doviknuvam. I gledam vo narodot: koj odi gore-dolu, levo-desno,
napred-nazad. Stoev sam, potpren na yid.
Lu|eto pominuvaa. Se baknuvaa. @iveea. Umiraa. Stoev sam i gledav. Gledav, a
`ivotot pominuva{e.
K U
K L A
R O T
Zad drveniot izlog, so zamagleni
prozor~iwa, srede soba rabote{e kuklar. Do vratata stoe{e golema stolarska
ma{ina na koja se se~at golemite trupci i se ramnea neramnite povr{ini. Kuklite
marioneti visea po yidovite. Pod niv rasporeden po pravilni nizi vise{e sekakov
alat. Bezbrojni {ila, ~ekan~iwa, polukru`ni no`iwa, mala ma{ina za {iewe ko`a.
Tuka se ima{e, duri i cel slikarski pribor. Alatot za dlaboka rezba be{e vistinska
retkost. So nego se gordee{e. Na sredinata sede{e majstorot
kuklar opkru`en so mengemiwa i {mirgli. Tie bea pravilno rasporedeni na golema
masa. ^esto poglednuva{e vo starite {emi i nacrti. Iako gi znae{e napamet.
Svoevremeno sam gi nacrtal. Koga }e se izmore{e, si stava{e belo maram~e na glava i zaspiva{e. Krupni ve|i, kriv nos,
bela podolga brada-se toa posadeno na {iroki ramenici, kuklarot izgleda{e kako
kukla, verno napravena. Vo rabotilnicata ima{e teatarska
kulisa. Dva metri {iroka, metar visoka. Crnata zavesa se otvora{e i zatvora{e,
treba ~ovek da znae koe ja`e da go povle~e. Gotova kukla se stava vo kulisite i
se proveruva, dali umee da glumi, mrda, odi, igra. Dali e kukla marioneta. Vo starinskiot kov~eg ima{e crni
pantaloni, crna ko{ula i crno palto. Tuka najdov i crna pasta za race i lice.
Vo kov~egot be{e zatvorena kuklarovata mladost. Kuklarot prave{e kukli od drvo,
na sostavuvawe. Gi boe{e so ~etka napravena od kowski vlakna. Kuklite
pretstavuvaa: selani, gra|ani, rabotnici, penzioneri, studenti.. . . . Kuklata koja najmnogu ja sakav
be{e Marko, kukla selanec. Marioneta, na sostavuvawe. Si spomenuvam koga go
prave{e Marko kuklarot zboruva{e : "Vnu~ko! Ovoj e Marko,
nekoja maka go isterala od selo i go donela v grad. Na asfalt gazi dewe, no}e
ovci sonuva. Se na prozor visi, daleku vo planinite gleda. Marko ti e orev vo
saksija posaden. [to veli{ vnu~ko? Da mu stavam guwa, janxik i kla{neni
pantaloni ili vo gra|ansko da go oble~am"”. Sekoj ve{t kuklar so Marko mo`e{e
da upravuva. No nieden ne ja znae{e tajnata kako se otvoraat i zatvoraat
kuklite. Toga{ doznav. Tie edna{ sostaveni, ne se otvoraa. Toa pladne kuklarot
zboruva{e: "Nikomu ne ka`uvaj, tajna e" I
dodade: "Ako saka{ zanaet da u~i{,
gledaj i kradi go i vnimavaj so kuklite, tie imaat du{a i srce". Bev od tie {to brzo zaboravaa
slu{nato i videno. Sozdaden za tajni. No ovaa tajna mi se vre`a v glava. Se
ne{to tera da ja ka`am. Si mislev, ako ja ka`am na majka mi, taa }e ja ka`e na
sosetkata, a sosetkata na celiot grad. Re{iv da ja zapi{am na yid. I napi{av so
golemi bukvi: RE[ENIETO E VO GLAVATA. Do kuklata Marko visi Dim~e, toj
e rabotnik. Kukla-marioneta. So nea si igra{e koj }e stigne. Na nea ve`baa i
mladite artisti od kukleniot teatar. Ako naminea gosti-mu{terii i tie }e go
promrdaa Dim~e i si odea. Mene srceto ne mi dava{e da si igram, ni da gledam
{to mu pravat, {to mora da ka`uva i trpi. Do kuklata Dim~e visat Kice i
Nora. Tie dve kukli se par, tie sekoga{ se zaedno. Koga go prave{e studentot
Kice, kuklarot pra{a: "Ovaa marioneta-kukla mi e mnogu obi~na. [to da
stavam da znaat koj e Kice". Rekov:"Golem stomak!" Se nasmevna kuklarot. Predlogot
ne mu se dopadna. "Gol stomak, tapan!" Kuklata Nora e studentka. Taa e
vqubena vo Kice. "Mom~e moe, stavi si zatka
na auspuhot, da ne te isklu~am od soobra}aj!" Kuklarot mnogu ja saka{e kuklata
Klime. Vele{e: "Ja napraviv po sopstvena mera". Taa kukla e marioneta
kako i site, samo {to e grda. Ima brada. Grdo lice. Se na ne{to se `ali. De ova
go boli, de ona. ^esto taguva. Vesti gleda. Igra {ah. Vnuci spomenuva. Koga }e
slu{ne stara pesna zaigruva, vo mom~e se pretvora. Edna{ radioto rabote{e, stara
pesna ja ispolnuva{e sobata. Kuklarot skokna, go zgrap~i Klimeta, go postavi na
bina i zapea. Kuklarot pee{e, Klime tancuva{e. "Marioneta, marioneta, la
la la (Qupka)." Celi tri minuti pretstavata trae{e. Na krajot se
poklonija. Kuklata Qube e najgolema. Toj e
policaec. Jak, mlad, visok. So pendrek vo raka, koj se dvi`e{e vo site pravci.
Kuklarot zboruva{e: "Ovoj e Qube. Na{ ~ovek, od
na{e selo. Dr`avata go zela, go oblekla, mu dala visoka plata da pie veresija
po kafeani i red da sproveduva". Vo kuklarnicata site kukli se
marioneti, osven edna, Stoj~e. Toj e direktor. Taa kukla stoi najvisoko nad
policata i namurteno gleda. Edna{ dadov predlog da go napravime marioneta.
Kuklarot se zamisli, si ja po~e{a bradata, provrte so glavata i pra{a. "Vnu~ko, da ne misli{
minister da stane{?" "Ne!" rekov. Taa godina gi prou~uvav drvata.
So alatot rakuvav ve{to. Gi precrtuvav {emite. Pomagav vo sostavuvaweto. Sekoe
kukle ima{e po desetina dela i site se sostavuvaa so glavata. Koga }e stavi{
cilinder vo u{ite, kuklata e zatvorena. U~ili{nite obvrski si go
napravija svoeto. Se pomalku vreme imav da naminam kaj stariot kuklar. A i
vremiwata bea te{ki, vremeto skapo. Se pove}e li~ev na marioneta, vrzan so
nevidlivi `i~ki. I ~uvstvuvav kako nekoi drugi konci vle~at, a jas samo mrdam.
Toa {to sleduva ne e
Pinokio Potpren na yid. So zakoseni noze
nanapred. So podnavednata glava. O~nite kapaci mu se blago zatvoreni. Nosot
vgradi se zabiva. Krvta vrie, strui, sekoj damar treperi vo drvenoto telo.
Srceto bie kako tapan. Ima PILEVINA nasekade. Pinokio vozdivnuva. . . Ah, ah,ah,Auu ! ! ! ! [pric,
{pric. . .Xepeto jas sum ma`. . .Vo agolot, kaj ma{inata za pi{uvawe, do k.
raskaz "Kuklarot".
F
L U I D
Go vklu~iv televizorot. Toj e
srede soba postaven. Na dva metra od nego ima ko`na fotelja vo Bahaus stil.
Skapite italijanski konduri stojat na lakiran parket. Yidovite se prazni. Toa e
se {to ima vo belo varosanata soba. Roletnite se plasti~ni, iskriveni od
sonceto i do`dot. Remenite se iskinati od dolga upotreba. Svetlinata {to ja
ispolnuva sobata samo Vermer Jan van Televizorot raboti. Spikerot
zboruva: "Vermer Jan van Delft,
holandski slikar, intimist, majstor za slikawe na svetlinata: izrabotil
~etiriesetina sliki: naj~esto rabotel figuri vo enterier, negovite sliki imaat
matemati~ka to~nost".
I I Soba so crno-beli podni plo~ki.
Dvojnite prozorci se levo. Vo dnoto, ~etvrtest kredenec potpren na yid. Nad
kredenecot stoi globus. Yidot e ukrasen so geografska karta i slika. Masata pod
dvojnite prozorci e pokriena so te`ok kilim. Na masata ima bokal, kompas i
astrolit. "Astronom" ili "Geograf", stoi i gleda niz
prozorecot vo Televizorot srede soba, fotelja vo
Bauhaus stil, italijanski konduri staveni na lakiran parket. Soba svetlo
varosana so dvojni prozorci. Svetlinata e vo stapica. Televizorot raboti. Ja menuvam
programata. Spikerot zboruva: "Ve}e pedeset dena protiv Pred do`dot. Spolaj ti. Pred
snegot. Zatvoren doma. Mediski ubien. Nacionalno zbesnat. Napadnat. Osvoen.
Politi~ki zadovolen - do ekstaza. So higienski race. Podobro utre.
Pred do`dot. So bela maica i "Lav~e" so golemo opav~e. Zemja otkornata, dignata visoko.
So tri televizori. Bienale. Akvariumska kultura. Kulturna
diktatura. Muabeti za kulturni ajkuli, {tuki, podvodni yverki i yverovi. Star
lisec. Dr`ava bez gara`i. Zemja pusta. Otkornata, so krilja od klasje `ito.
Zemja pusta, `edna. Bez drvce i cve}ence. Samo suvi trevi od veter noseni,
ridovi pominuvaat. Srede pustelija slep kow vrzan, vadi voda od bunar, vo krug
se vrti, a bunarot presu{il. Ku}a so vlaga ili vla`nost. Slaba
izolacija. Promaja od istok kon zapad. "Planktonski pojas". Nov Ustav,
sonce, zname, son~evci i son~anici.
Razbudeni od son. Nacionalno osvesteni, onesvesteni. Patriotsko podgreani, kako
pomfrit star pet dena. Pomodreni gradi, vlaknesti. Zad zatvoreni vrati. Kandidaturi.
Pred do`dot. Svoi, sardisani. Vo kulturni trla. Vo kulturno trlo... Dojde zakon. Kako kletva. Ne pra{a
{to hobi ima{. Zo{to velam: "Pusto vreme, nevreme. Izgubeno e, ako vo
kafeana ne go pominam". Da ne ni se rasipuvala mladinata. Kako da ni e od
konzerva, so rok na traewe i na~in na upotreba. Se pred do`dot. Unproforci. Hokej na asfalt.
Forhend, Bekhend, "Reket". @argon. Argo, Sabi. Deloven angliski za mladi biznismeni od gara`a.
Makedonija, otkornata i visoko postavena, moderna prkosna. Makedonija pred
do`dot. Televizorot raboti. Ja menuvam
programata. Spikerot zboruva: "Televizijata {eesettite
godini svetot vi go donese doma. Vo sobata za dneven prestoj ili spalnata, tamu
kade ja qubite va{ata qubena sopruga ili vo kujnata. [eesettite... Ja menuvam programata. Spikerot
zboruva: "Va{e veli~estvo. Parlamentot
zboruva. Jas sum ovlasten da gi prenesuvam porakite do Vas, Va{e veli~estvo.
Ser Xon od Kent". Se poklonuva spikerot. Zboruva spikerot: "Institucijata
"Spiker" se u{te postoi vo angliskiot parlament". Ja menuvam programata. Dnevnoto
svetlo se otseli od sobata so televizorot. Vermer Jan van Delft e nepotreben.
Go isklu~uvam televizorot. Vo temnina sum. Temninata ponekoga{ godi. Razgaluva.
Pla{i. Vo nea se krijat, gubat i taguvaat lu|e bliski, dale~ni. ;48, ;68-ta I
koja u{te ne, temnina. Ovaa e prijatana. Poetski voznemiruva. "Dali smrtta e temna? "Crn brod vo crno more,
palubata e crna, Saraevo. Kazimir Maljevi}. ]e trgnam od crniot kvadrat, belata
osnova e ve~na". Zboruvam gluposti. Nemir, strav,
spot video. Dnevnik vo 19.30. No}no kino. Filmski maraton. Odjavuvawe na
programata. Zadol`itelna nasmevka. D'tkava spikerka. Repetitori i sne`ni
planini. "Zdravo temnino stara
prijatelke, sakam povtorno da zboruvam so tebe", veli poetot od onaa
strana na golemata bara. ^uvstvuvam kako me obzema lesen
nemir i nespokoj. Yidovite pritiskaat. Sum zaspal. Se budam vo pot i bunilo.
Imam temperatura. Silno ~e{awe i povtorno son, od koj ne mo`am da se odbranam.
Povtorno se budam. So te`ok ~ekor stignuvam do telefonot.
I I I
Dnevna svetlina fatena vo
stapica. Bel vojni~ki krevet. Beli ~ar{avi. Bela pernica. Imam izlitena pi`ama
so svetli prugi vo razni boi. Doktorot e vo belo, im zboruva na prisutnite
kolegi-studenti (vo belo). "Se raboti za sosema nova
neispitana bolest "Fluid". Predizvikuva~ na bolesta, nepoznat".
Mene mi e se belo; na moment i sivo. Vratata e otvorena. Vo sestrinskata soba
tivko raboti radio. Me obzema nemir i silno ~e{awe. "D'tkavata spikerka.
Repetitori i sne`ni planini", [epotam...
PRIKAZNA ZA BELIOT
[PRICER SO RASKI
Kako predistoriski ~udovi{ta
niknati od pepelta, izroneti od zaboravot, buldu`erite visea nad na{ite glavi,
so otvoreni vilici i ~eli~ni zabi. Gi mrdaa dolgite vratovi ispu{taj}i zlokobni
zvuci. Toa bea yverovi {to doru~kuvaa
istoriski spomenici i ru~aa arhitektonski soni{ta, `edni za prostor i
{irina. Se ubavo pretvoraa vo {ut i otpad. Nie zavitkani vo ko`i, so kameni
sekiri i golemi ~epkalki za zabi go ~uvavme hramot na opivnata voda i svetiot
ogan. Ta`ni bea porakite niz eterot.
Novinarot pla~e{e i mu se mole{e na gospoda da gi dopre ~udovi{tata: Bouvi
pee{e: "Pet godini..." Nie pievme laden {pricer i se
smrznuvavme na plus 30 stepeni. Buldu`erite ja ru{ea ogradata, zemjata
tancuva{e, vodovodnite cevki pukaa pretvoraj}i se vo slu~ajni uli~ni fontani.
Decata se raduvaa. Asfaltot kako starinska ~erga se sobira{e i rese{e. Se izlevaa
fekalii i trgaa kon centarot na gradot. "Devoj~iwa levo, mom~iwa
desno!" - komanduva{e u~itelkata. Devoj~iwata kleknaa podignuvaj}i gi
sukwite, mom~iwata desno se nakrivija. Reki potekoa od site strani, gomneni
do`dovi rosea detski ~ela. Ta`ni bea porakite niz eterot.
Novinarot prestana da pla~e, go tresna diktafonot od zemja, koj se rasturi na
delovi {to poskoknuvaa, potoa vikna: "Bel {pricer!" Masite tancuvaa, se prevrtuvaa
polupraznite ~a{i kr{ej}i se vo nekoja ne~uena bolka. Potskoknuvavme na
stolicite gu{ej}i se od silnoto pra{ini{te, koe ne pokri i pobeli. Sceni od
pekolot- za odbrano dru{tvo. Se slu{aa prodorni glasovi koi zboruvaa vo
toki-voki: "Doprete gi ma{inite, stop, dopiraj, }e gi ubiete!" Kelnerot so trkalezno lice, }elava glava i
golemo podvisnato me{e trepere{e poslu`uvaj}i go beliot {pricer, prozbore: "Ku}ata ~esti gospodine!"
Na odewe, ja stavi tabakata pod mi{ka, potoa ja zatrese belata ko{ula koja ve}e
ne be{e bela. Toga{ nadojdoa na{ite so transparenti, so jasni poraki i barawe,
so motki, ra~ki od metli i sekiri, `elezni {ipki, vinski ~a{i, {i{iwa vino i so
strav vo o~ite. Kelnerot ja zategna
peperutka-vrskata (peperu{ka) koja pove}e li~e{e na stra~ka-vrska, go sovlada
stravot i so usilba i ve{ta~ka nasmevka se pome{a vo narodot, poslu`uvaj}i bel
{pricer. Buldo`erite se smirija.
Pra{inata slegna. Glasovite vo toki-voki prestanaa da govorat, vo toj mig
zabele`av raski vo beliot {pricer.
"Kelner, bel {pricer molam!" Viknav, Site po~naa da
aplaudiraat i veselo da izviknuvaat: "Krv da ti se stori!" I ne{to od
stolica me frli, ~ar{avot na kocki visoko letna, masata udri vo narodot koj so
goli prepu{eni gradi buldo`eri dopiraa, potoa kako da zavrna sitno letno do`de.
Vo temninata. . . . . Bouvi pee{e: Slu{nav: telefoni, operski arii,
omileni melodii Vidov: de~iwa, igra~ki,
elektri~ni pegli i televizori mozokot me boli kako skladi{te,
nema ve}e slobodni sobi morav da natrupam tolku mnogu
raboti za se da smestam vnatre I site tie debeli-slabi lu|e, i
site tie visoki-niski lu|e I site tie neva`ni lu|e, i site
tie va`ni lu|e Ne znaev deka nekoga{ }e mi
trebaat tolku mnogu lu|e. "U{te edna cevka pukna", konstatirav,
samo ne znaev kaj mi e beliot {pricer so raski. Zemjata povtorno se trese{e,
drvjata od maka }elavea i od koren se kornea: milimetar po milimetar se
istorisko sanuva{e neistorisko. Me podigna nevestata, mlado`enecot
samo gleda{e i se smee{e (kako posran golub). Svadbarite bea vo poseben trans
ne znaej}i {to se slu~uva okolu niv. Kumot ni{ane{e so pi{tolot vo nekoj
buldo`erist, no nikako da pukne. Kako me~ka {ugava tapanxijata se ~e{a{e od
staroto drvo ne prekinuvaj}i go ritamot, tapanot tatne{e. Svira~ite na zurli
kako pti~ari, okolu-glava nadueni, duvaa. . . Se toa pome{ano so bukata na
ma{inite; ~uvstvo prvoklasno, kako na koncert na Lajbah. Zemjata poigruva{e
~ini{ se fatila na oro. Tapanot tatne{e, zurlite pi{tea, lu|eto-yverovi fateni
vo stapica. Megafonsko-moralni poddr{ki go remetea haosot i transot: "Izdr`ete,
so vas sme!" - ni pora~uvaa apstinentite od klubot A. "Kade li e reguliranata
stvarnost?" - si pomisliv. Se be{e vo trans do momentot koga toj dojde. A toj, kako da izniknal od
pepelta, izronil od zaboravot i oblekol generalska uniforma, kako vojnik vraten
od boi{te so ta`na i porazena vojska. Prijde poleka, dopre, gi odmeri site
prisutni, frli oko nakaj valkaniot kelner i vikna: "Bel {pricer!" Potoa se
svrte kon nevestata i i posaka dobro zdravje, mnogu sre}a i da izrodi eden kup
pioneri, a na krajot pro{epote vo toki-vokito: "Zboruva Guderijan, kafeanata
nema da se ru{i, povle~ete gi buldo`erite i site oklopni ~udovi{ta". Buldo`erite se povlekoa,
pra{inata slegna, Guderijan pie{e bel {pricer i pome|u dve goltki komentira{e: "Nikoga{ ne sum piel bel
{pricer so raski. . . ."
TIE
Ima{e dvanaesettina godini, tatko,majka, svoja soba
i golema `elba da pretura po stari raboti. Ni{to odredeno, so eden zbor se {to
se nao|a{e po fiokite, pod krevetot, na tavanot, vo podrumot go interesira{e.
Toj be{e eden od na~inite da si ja prekrati zdodevnosta i da si go pomine
denot. Ne be{e glup~o, Vo silnite napadi na zdodevnost ja pretresuva{e i svojata
soba. Bara{e ne{to {to }e go motivira i }e mu dade odgovor, na ne postaveno
pra{awe. 26.07 napi{a (zabele{ki) vo
svojot dnevnik i datata ja podvle~e so crn flomaster, na istata stranica stavi
stara razglednica. Go zaklu~i dnevnikot. Ostanatiot del od denot go pomina vo
svojata soba,gledaj}i vo golemata karta koja ja prika`uva{e Severna Amerika vo
siot svoj rasko{ i ubavina. Be{e tivok i zagledan vo morskite dlabo~ini,
planinskite vrvovi, vo `uborot re~en i velegradskata vreva, neobi~no miren. 27.07 "Go nema vo Severna Amerika,
}e go pobaram vo Sovetskiot Sojuz".
Mom~eto zapi{a vo svojot dnevnik. Stariot atlas go vrte{e celiot
den. S. Sojuz ubavo go prou~i. Od silnite gradovi i reki go zabole glavata, no
ne najde ona {to bara{e. [to bara{e? Samotijata mu be{e drugar nerazdvoen. Pa
si zboruva{e so sebe poluglasno, da ne go slu{nat. Znae{e toa go pravat onie. "Kade li e, {to e
napi{anovo, {to zna~i - pozdravi gi site
-, {to e ubava vodava. More li e ili ezero, {to misli{ mudra glavo?" 29.07 zapi{a. "Afrika e
golema, na kartive e pogre{no pretstavena. Evrocentrizam. Site tie raboti da gi
nau~i{ ili da pra{a{ {to zna~at. Go nema ni vo Afrika, kade li e?" 30.07 mom~eto zapi{a. "Oxa~arot
padna, ne go vidov, a ja slu{nav sirenata policiska kako zaviva, pome{ana so
{kripeweto na bolni~kata kola. Nema koj da ni nosi sre}a. Se nadevam nema da
umre, sega mi e mnogu potreben. Kom{ivkata ja kasna ku~e". 3.08. "Sonuvam ~uden son.
Son za onoj grad na razglednicata. Ne smeam nikomu da go ka`am. Menhetan e
koktel, vo {eik se stava vermut, burbon i viski, se toa dobro se prome{uva. Se
poslu`uva so mraz ili prirodno laden, dokolku sostojkite se ladni. Za deca ne e
prepora~liv, sovet od tato. Xems Xons(Xems Xojs?) e dobar pisatel, no ne go
razbrav". 5.08. "Sonot se povtori,
onoj istiot za gradot na razglednicata. Ima{e mnogu lu|e vo sonot kako na
bezbol natprevar, samo tie ne gledaa, vrzani bea." 6.08. "Ima ne{to ubavo vo
nejzinata nesmevka, vo nejzinoto odewe. Gledav po cel den. Kaj pladne }e
izleze{e na balkon. ]e se provrtka{e i }e vleze{e v soba. Deneska vo 11~. se
~e{la{e na balkonot. Kaj 3~. ~ita{e nekoj vesnik. Nikoga{ ne poglednuva kon
mene. Sekoja ve~er sonuvam ist son, onoj istiot". 7.08."Tato veli: Te ma~i
ne{to? Te Ma~i, makata e devojka da znae{. Slezi vo du}an, bidi od korist i ne
se budali mnogu, `iti gospod, {to pi{uva{ vo knigata so katanec. Se nekoi vakvi
re~enici, polu pra{alni polu prosti, misli sum mravojad mesto ~ovek i rob, a ne
u~enik. Me zabole rakata od pi{uvawe". 8.08. "Izgledav kako truden
kengur, cel den me bole{e stomakot. Koga se ispovrativ dva pati po balkonot,
kupatiloto i hodnikot, mi e poarno, pa zedov da zapi{am. Izgleda sum jadel
ne{to rasipano. Hodnikot mirisa kako da ima pcovisan kow, sega majka mi go
~isti i veli - Lakomo `ivotin~e, {to jadelo. Sega }e legnam, da ne mi dojde
maka". 9.08 "Ova go pi{uvam vo 7~.
Sonuvav, tie oslepenite so krvavi o~i i korici bez me~evi, vikaat dojdi so nas,
dojdi. Nekoi se potpiraat na skr{eni kopja, drugi se vle~at, vrzani se. Kako so
vas da dojdam, v~era jadev ne{to rasipano, a imam i rabota vo du}anot-rekov. Gi
ima{e iljadnici pominuvaa pokraj mene, ne znam {to da re~am. Bea pogolemi od
`ivotot. I se razbudiv. Stomakot ne me boli, vo son mi pominal, samo vo glavat
mi yvoni od zborovite na starecot-poet". Tamu e
Samoilovata zemja kade afionot uspiva. Ubav son, plete
, ubiva. Srede pole, izguben. Srede `ito,
zaslepen. Gledam, slepa
vojska mine. Ubavici strojni od anfori to~at
vina, so solzi race mijat Pee ili pla~e,
ne mi teknuva po nataka. Tatko mu rabote{e vo prodavnica
za boi. Taa be{e nivna od za{tedeni pari. Mal biznis. Takov e obi~ajot vo
Avstralija. Dolgo i vredno raboti{, {tedi{, duri na kraj ima{. Doma nikoga{ ne se zbore{e makedonski.
Tatko mu edvaj znae{e nakoj zbor, majkata po malku. Toj be{e treta generacija.
Makedonskite klubovi ne gi posetuvaa, ni znaea kade se. 12.08. "Razglednicata bila
na dedo mi, ja dobil odamna od brata si. Da se seti na svojot roden kraj. A
koga }e prisobere pari za brod, da dojde da se vidat. Dedo mi umrel rano, pa ne
oti{ol, ne go videl ezeroto povtorno. Samo ostavil amanet na sina si (tatko
mi), da trgne i da ne dopira, se dodeka ne go slu{ne ezeroto, ako treba i site
pari po pat da gi potro{i. Seto ova go doznav od tatko mi,
padna razglednicata od dnevnikot i tato ja vide i re~e -Kaj si ja na{ol? Ja
baram so meseci - i se mi raska`a. Da znaete, fiokite krijat tajni i odime
godinava tamu.
E D I N S T V E N I O T
Te{ko vozdivna i se navali vo
foteljata. Toga{ na vratata slu{na: ^ ^ "Koj i da si, vlezi!"
Vrisna edinstveniot. Nikoj ne vleguva{e. Angelskoto ~uvstvo na moment seteno,
stana pomalku angelsko. Skokna od foteljata. Ja otvori vratata {irum. Vo
hodnikot nikogo nema{e. Samo ve{ta~ko svetlo gi osvetluva{e tavanite. Hodnik
kako du{a. Se seti na knigata {to ja ~ita{e nekoga{ negoviot dedo. "Svetla vo podrumot na
du{ata" od Jan Kris ili Kertis. ^ "[to i da si, javi se",
mole{e edinstveniot. "Dobro, }e se pretstavam
prv" re~e. I po~na so sve~en ton. "Jas sum belec, so mnogu
damki po grbot i nekolku na liceto. Obrazovan. Majstor na stara igra "Biljard".
Ne`enet. So plavi o~i nakaj zeleni. Jas sum edinstveniot. Koga go re~e "Edinstveniot",
kako solza da trgna od oko. Ne padna. Se pra{uva{e zo{to ne si go spomna imeto.
Zo{to ne re~e Lem. Ispla{en e. ^ Crnoto buba~e se dvi`e{e po
vratata i ritmi~no ~uka{e. Toa be{e kako "Folc Vagen" (Buba) namalen
iljada pati. So tvrd oklop. Toa ~uka{e. So ~ukawe si go bara partnerot. Toa ~uka so denovi, meseci,
mo`ebi i godini. Silen nagon go tera kon qubenata. Priroda. Edinstveniot go primeti i mu
se dobli`i na peda, prozbore: "Ma{ko li si, `ensko li
si. RADUVAJ SE ne si sam, ne sum sam!" Napravi
tri ~ekora i be{e na metar od svetskiot kompjuter. Go ~u signalot i pro~ita: "Ni 21 ta generacija kompjuteri
ne e sovr{ena. Dobivme ~ove~ki osobini, rabotime pa gre{ime, se IZVINUVAM! Ne
si edinstven". Se slu{na. ^
R
E K V I E M
Voved Koga trgna be{e samo za glava povisok
od kozata. Toj i kozata. Ne se znae so sigurnost koj kogo vle~e{e kon izvorot,
po planinata koja vrvovite pod oblaci gi krie. Na po~etokot be{e dete,
potoa stana mom~e, pa ma`: sega e starec osamen na vrvot, do izvorot. Mu zastude. Tamu gore silni
vetrovi duvaat i daleku se gleda: tamu so orli muabet se pravi. Mu zastude i so
zemja se pokri da se stopli, si stavi krst na ~elo da go najdat, ako go baraat. Maglata se krena visoko nad oblaci, kako
teatarska zavesa otkri grad koj se bude{e od sabotna pijanka. Taa dr`e{e detence vo
levata raka i gleda{e vo poluotvoreniot prozorec. Go po~uvstvuvav nejziniot
betonski pogled i prodol`iv da pijam mlako pivo od limenka. Gledav vo
dale~inata koja se kape{e vo utrinsko do`de, vo svetlite beskrajni ulici na
mojata skoro minata mladost. Tamu prepla{eni lu|e so ~eli~ni ~etki ja grebea
ne~istotijata od svojata sovest, sakaa povtorno da bidat lu|e. Taa dr`e{e detence vo levata
raka i gleda{e vo poluotvoreniot prozorec; go ~uvstvuvav nejziniot pogled. Pijanicata polze{e po
plo~nikot nedozvoluvaj}i kapka da se prelie od skapocenata te~nost i vika{e na
cel glas: "Gospode se ti prostuvam,
se!"
2
Mi zastude. Se pokriv so
jorganot preku glava, a limenkata se strkala nekade ka`uvaj}i nekoi kineski
imiwa. Junacite od yidnite posteri sleguvaa i kako dobri samovili mi davaa
raboti {to gi nemav. Ubavata Nastasja
podade boici i re~e: "Bojadisaj go neboto sivo, maglite beli, zemjata
`olta �" sonuvaj".
3
Nie levo, tie desno: na
sredina reka planinska, brza, diva - neskrotena bela kobila. Nie levo obi~ni,
prioble~eni, ~isti, ~esni siromasi. Tie desno na kowi beli azgani. Nasrede reka
diva, brzica. ^ekorime bavno, potka{luvame, zdiv
zemame. Mnogu maki i nevolji - nema vreme za ubavina. Planinata e strmna,
visoka, kako sre}ata, neosvoiva, kako `ivotot, nesigurna. ^ekorime bavno.
Napred odat starci i starici - po niv ~ekorot se meri: na sredina ma`i i majki, na krajot golobradi
momci i devojki: jas sum posleden, samo za glava povisok od kozata. Nikoj `iv ne bil roden
koga se trgnalo po rekata, vodeni od starecot koj zboruval: "Na vrvot na
planinata ima izvor. Koj }e stigne tamu }e ~ue glas nebesen". Ja vodev kozata i se
prepnuvav na grobovi i znaev deka nekoj na mojot kamen }e se prepne edna{ neznaej}i
koj sum i }e prodol`i ponatamu. Mina mnogu vreme: Kozata
crkna, potoa umrea strikovcite, tetkite:
ma` stanav i moma si odbrav, pa ja vodev za raka. Prvo ja vodev kozata, pa
`enata, potoa vodev }erki i sinovi, pa tie posle snai i zetovi vodea. Deca,
vnuci, pravnuci - Da be{e lesno - ne be{e:
siroma{no be{e, be{e i ma~no i ubavo; koj ne videl da vidi, koj ne osetil ne
znae, }e vidi, }e se ma~i - ako dovolno ostare }e ka`uva. Ubavo be{e, za Prviot gajde ima{e, vtorit
tapan, tretiot kaval - kako najstar
gajde dobiv i zasvirev. Site odlevo trgnaa. Odev prv zarasnat vo brada, gi
vodev, gi vodev, gi vodev. Gi vodev dodeka ne pobelev i ostarev, potoa gi
izgubiv. Koga ostanav sam napred zasvirev i trgnav, zad mene nikoj nema{e, pred
mene nikoj ne stignal, sam, gord - pogolem od `ivotot. Odev kon izvorot i
vrvot, veke nema{e levo i desno: so edna noga levo so druga desno gazev,
mo}nata reka vo sosema malo poto~e se pretvori. Nad oblaci bev, se naokolu belo
be{e. Mi zastude. Tamu na vrvot vetrovi silni duvaat, so orli muabet se pravi i
najdaleku se gleda. Mi zastude i `ed me otepa; kleknav na kolena voda izvorska
da se napijam koga slu{nav glas nebesen: "Pokri se so zemja da se
stopli{ i stavi si krst da te najdat, ako te baraat".
4
Veterot, toj {to go izede do`dot i mi ja
izmrsi slamaricata na glava po~na da sviri morni~av rekviem, mo`ebi Mocаrtov. Taa gleda{e vo mojot
prozorec i se nasmevnuva{e, dr`ej}i detence vo levata raka.
UTROTO
NA |
Stats
1498 Views
Added on June 16, 2013 Last Updated on June 16, 2013 |
Share This
Email
Facebook
Twitter
Read Request
My Library
Subscribe
Flag Writing